ALDO ROSSI

UVOD

Aldo Rossi je mednarodno cenjen arhitekt, zaradi njegovih skic in urbane arhitekture. Bil je eden najpomembnejših arhitektov svojega časa. Želel je ustvariti stavbe, ki odražajo njegov socialni vidik in teorije, kar se je odrazilo v večini njegovih zgradb, najbolj pa  to opazno pri pokopališču San Cataldo.

Slika 1: Arhitekt Aldo Rossi, 1931-1997, portret

ŽIVLJENJEPIS

Rodil se je 3. maja 1931 v Milanu, Italija. Bil je italijanski arhitekt in oblikovalec, ki je dosegel mednarodno priznanje na področju teorije, risanja, arhitekture in oblikovanja izdelkov. Poleg arhitekture je znan tudi po spisih, številnih risbah in slikah, ter modelih za pohištvo in ostalih predmetih.

Leta 1949 se je vpisal na študij arhitekture na Politehnični univerzi v Milanu, kjer je leta 1959 tudi diplomiral. Začetek njegove kariere se je oblikoval v letih, ko je delal z Ernestom Rogersom pri vodilni italijanski arhitekturni reviji Casabella (1955 – 1964).

Aldo Rossi je izdal knjigo »The Architecture of the City« (1966). Prevedena je bila v več jezikov in doživela mednarodni uspeh.

Umrl je v prometni nesreči septembra 1997 v Milanu.

ARHITEKTURA

San Cataldo Cimitero – La Città dei morti (Mesto mrtvih), Modena, Italija

Na mestu, kjer je danes pokopališče San Cataldo, je stalo pokopališče, ki ga je oblikoval Cesare Costa (1858 – 1876). Na njem je obilo izklesanih kipov in nagrobnikov.

Aldo je pokopališče San Cataldo oblikoval s sodelavcem Giannijem Braghierijem. V delu sta združila Costove ideje in ideje judovskih pokopališč 19. stoletja. S seminarskimi idejami sta leta 1972 zmagala na natečaju za arhitekturo. Gradnja pokopališča se je začela leta 1978, zaključila pa se je, zaradi Rossijeve smrti.

Slika 2: Aldo Rossi, 1971, risba pokopališča San Cataldo v ptičji perspektivi

Krematorij nima strehe, oken ali vrat. Namesto tega so samo odprtine, ki so namenjene svetlobi, razgled in dostopnost. Zgrajen je podobo kot Costovo pokopališče. Na San Cataldu je postavljena tudi živo oranžna kocka, imenovana ”Hiša mrtvih”. V zgradbi se obiskovalec neizogibno sooča z mislijo smrti, zato mnogi te zgradbe ne cenijo, saj se jim zdi moreča.

Slika 3: Aldo Rossi, 1971, Krematorij za vhodom v pokopališče

Teatro del Mondo, Benetke

Teatro del Mondo je bil uradno odprt v Benetkah 11. novembra 1979, na Beneškem bienalu arhitekture. Bienale je bil zasnovan z idejo, da bi spomnil na plavajočo arhitekturo, ki je bila značilna za Benetke v 18. stoletju.

Stavba je bila zgrajena v ladjedelnici, na zvarjenih jeklenih nosilcih tako, da skupaj tvorijo splav. Teater skupaj s splavom v višino meri 25 metrov. Sestavljen je iz kvadra, ki meri v višino 11 m in ga dopolnjuje 6 metrov visok osmerokotnik. Celotna konstrukcija je obložena z lesom. Na vrhu kvadra je dostop do balkona s pogledom na Beneški zaliv.

Slika 4: Aldo Rossi, 1979, Teatro del Mondo

Rossi se je zgledoval po Shakespearovem teatru v Padovi, vsekakor pa je beneški teater drugačen od njegovega.

Slika 5: Shakespearov teater – primerjava, 1642

Bonnefantenmuseum, Maastricht, Nizozemska

Slika 6: Aldo Rossi, 1990, Skica muzeja z vodenimi barvami

Zasnova muzeja Bonnefanten je oblikovana v obliki črke ‘E’ z 28 metrov visokim stolpom, ki se dviga nad reko Maas. Muzej so gradili tri leta (1992-1995), obsega pa 12,400 m² površine. Za gradnjo so uporabili tradicionalne materiale, kot so: železo, opeka, kamen in pocinkana pločevina. Notranjost je večinoma oblečena v les. Fasada je v celoti oblečena v rdečo opeko, rdečim trahitom in irskim apnencem. Streha muzeja je nad prostori kjer so galerije pokrita s pocinkano pločevino, drugje pa s steklom. Centralni blok izstopa zaradi s pocinkano pločevino prekritega simetričnega stolpa v obliki naboja. Muzej je kulturni simbol z močnimi povezavami med sedanjostjo in preteklostjo.

 

Slika 7: Aldo Rossi, 1990, Načrt muzeja

Glavni faktor stavbe je svetloba, ki prodira na leseno stopnišče, obdano z rdečo opeko. Ta daje gledalcu občutek kot da je na prostem. V drugem nadstropju pa se svetloba popolno zlije z umetninami.

Do leta 1999 je bil muzej namenjen samo umetnosti, kasneje pa tudi zgodovinskim, arheološkim in ostalim zbirkam.

Slika 8: Aldo Rossi, 1992-95, Muzej Bonnefanten

Slika 9: Aldo Rossi, 1995, Stopnišče v muzeju

Complessoresidenziale Monte Amiata, Milano, Italija

Gallaratese je področje v Milanu na katerem se nahaja kompleks stanovanj »Monte Amiata«. Oblikovala sta jih Aldo Rossi in Carlo Aymonino v šestdesetih letih 20. stoletja. Oblikovala sta jih v futurističnem videzu. Kompleks pokriva 120,912m² površine.

Slika 10: Aldo Rossi, 1995, Pogled iz središča kompleksa

Sestavljen je iz petih rdečih stavb: dveh osemnadstropnih, dveh tronadstropnih in ene, ki povezuje vse ostale štiri zgradbe. Zgrajene so okoli rdečega gledališča na prostem.

Kompleks imenujejo tudi ”Rdeči dinozaver”, zaradi barve stavb in njihove nenavadne oblike. Projekt je dobro znan v mednarodni arhitekturni skupnosti in ga štejejo med tiste, ki najbolje predstavljajo Aymoninijevo vizijo mesta.

Slika 11: Aldo Rossi in Carlo Aymonino, 1960s, Notranjost zgradbe

Kompleksnost stavb je obogatena s številnimi prehodi, dvigali, balkoni, terasami in mostovi, ki povezujejo stavbe med seboj in zagotavljajo veliko različnih sprehajalnih poti za pešce.

Stanovanja Monte Amiata so zasnovana kot mikro mesto v mestu, ki poudarja medsebojno delovanje med stanovanjskimi bloki in urbanim kontekstom. Aymonino in Rossi sta trdila, da je glavni vir njunega navdiha ,,Unité d’Habitation” v Marseillu, čeprav je bil njun namen izboljšati Le Corbusierjev model.

Pet let po izgradnji kompleksa so si ga začeli lastiti brezdomci, po letu 1974 pa je bil popolnoma zapuščen. Vanj so se kasneje vselili meščani.

Slika 12: Aldo Rossi in Carlo Aymonino, 1960, Kompleks MonteAmiata

OBLIKOVANJE

Aldo Rossi se je ukvarjal tudi z oblikovanjem uporabnih predmetov oziroma s t.i. industijskim oblikovanjem. Leta 1970 so ga povabili k sodelovanju v raziskovalnem projektu ‘Tea & Coffe Piazza’. Ideja podjetja mu je postala zelo všeč in začel je z obsežnimi študijami predmetov za kavo. Oblikovanje predmetov je kasneje postala njegova obsedenost.

V svojih delih je Rossi uporabljal simbole, ki jih sicer najdemo v arhitekturi.

Slika 13: Aldo Rossi, 1988, Skica kavnega avtomata

Slika 14: Aldo Rossi, 1980-83, Kavni avtomat »La Conica«,

La Conica je prvi kavni avtomat, ki ga je Aldo Rossi oblikoval pri podjetju Alessi.

Slika 15: Aldo Rossi, 1984, Kavni avtomat »IlConico«

ZAKLJUČEK

Aldo Rossi (1931-1997) je bil v prvi vrsti italijanski arhitekt. Bil pa je tudi teoretik, oblikovalec, pisatelj in učitelj. Izobraževal se je na šoli za arhitekturo »Politecnico di Milano« (1949). Tekom let je sodeloval z mnogimi sodelavci, kot so Ignazio Gardella, Ludovico Quaroni, Carlo Aymonino, Gianni Braghieri… Njegova najbolj znana arhitekturna dela so kompleks Monte Amiata, Teatro Carle Felice, Bonnefanten Museum in druga. Kot prvi med Italijani je leta 1990 dobil nagrado za arhitekturo Pritzker Prize. Bil je tudi oblikovalec uporabnih predmetov. Znano delo je naprimer kavni avtomat La Cupola (1988). Ena njegovih najbolj znanih knjig je »The Architecture of the City« (1966). Umrl je v prometni nesreči v Milanu (1997).

SUMMARY

Aldo Rossi (1931-1997) was Italian architect, theorist, author, designer and a teacher. He went to school of architecture at the Polytechnic University of Milan (1949). He worked wih different people like Ignazio Gardella, Ludovico Quaroni, Carlo Aymonino, Gianni Braghieri… His most known buildings are Monte Amiata complex, Teatro Carle Felice, Bonnefanten Museum and others. His earliest works (1960s) were mostly influenced by Italian modernism (1920s). In 1990 Rossi won the Pritzker Prize award for architecture. He was the first Italian to receive it. He was also a designer. For example in 1988 he designed La Cupola Espresso Maker. One of his famous books is »The Architecture of the City« (L’architettura della città, 1966). He died in car accident in 1997 in Milano.

VIRI:

Besedilni viri:

•    ROSSI, Aldo. 1983. Thearchitectureofthecity. Izdaja: 3rd printing. Zbirka: Oppositionsbooks.

•    ROSSI, Aldo. 2016. Wikipedia. [citirano: 22.11.2018¸13.58]. Dostopno na spltnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Aldo_Rossi>

•    ROSSI, Aldo. 2016.  EncyclopediaBritannica.[citirano: 22.11.2018 ; 13.59]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510204/Aldo-Rossi>

•    ROSSI, Aldo. 2016. ThePritzkerArchitecturePrize. [citirano: 22.11.2018; 14.00]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.britannica.com/EBchecked/topic/510204/Aldo-Rossi>

•    ROSSI. Aldo. 2016. FamousArchitects: architect.architecture.sk. [citirano: 22.11.2018; 14.04]. Ni več dostopno na spletnem naslovu: <http://architect.architecture.sk/aldo-rossi-architect/aldo-rossi-architect.php>

•    SAN CATALDOCEMETERY, ArchDaily. 2016. [22.11.2018; 14.05]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.archdaily.com/95400/ad-classics-san-cataldo-cemetery-aldo-rossi/>

•    ILTEATRO DEL MONDO, GreatBuildings. 2016. [6.2.2019; 20.00]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.greatbuildings.com/buildings/Il_Teatro_del_Mondo.html>

•    TEATRO DEL MONDO, A WeeklyDoseofArchitecture. 2016. [6.2.2019; 20.00] Dostopno na spletnem naslovu: < https://archidose.blogspot.com/1999/02/teatro-del-mondo.html>

•    BONNEFANTENMUSEUM, Wikipedia. 2016. [6.2.2019; 20.01] Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Bonnefanten_Museum>

•    BONNEFANTENMUSEUM, ArchiTravel. 2015. [6.2.2019; 20.03]  Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.architravel.com/architravel/building/bonnefanten-museum/>

•    BONNEFANTENMUSEUM, en.wikiarquitectura. 2016. [6.2.2019; 20.03]  Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikiarquitectura.com/index.php/Bonnefanten_Museum>

•    MONTEAMIATAHOUSING, Wikipedia. 2016. [6.2.2019; 20.03]  Dostopno na spletnem naslovu: <http://en.wikipedia.org/wiki/Monte_Amiata_Housing>

•    MONTEAMIATAHOUSING, TriptoD. 2016. [6.2.2019; 20.04] Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.triptod.com/Design/592/Monte-Amiata-Housing-by-Aldo-Rossi.html>

Slikovni viri:

Slika 1: Neznan avtor.. Portret italijanskega arhitekta Alda Rossija. 2012. [internetni vir]. [Citirano 22.11.2018; 14.22] Dostopno na spletnem naslovu: <https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/3/3b/AldoRossi.jpg> (CC)

Slika 2: ROSSI, Aldo.  Risba pokopališča San Cataldo v ptičji perspektivi. [Citirano 7.2.2019; 14:00]. Dostopno na spletnem naslovu:<http://static.dezeen.com/uploads/2015/07/San-Cataldo-Cemetery_Aldo-Rossi_drawing_dezeen_2_1000.jpg> (PB)

•    Slika 3:  ROSSI, Aldo. Krematorij za vhodom v pokopališče. 2014. [Citirano 22.11.2018; 14.29]. Dostopno na spletnem naslovu: <http://pietmondriaan.com/2014/12/26/aldo-rossi/> (PB)

•    Slika 4: ROSSI, Aldo. Teatro del Mondo. 1998. [Citirano 3.1.2016 15:26] Dostopno na spletnem naslovu:   <http://areeweb.polito.it/didattica/01CMD/catalog/034/1/html/026.htm> (PB)

•    Slika 5: Neznan avtor. Shakespearov teater – primerjava. [Citirano 7.2.2019; 14:05] Dostopno na spletnem naslovu: <https://i.pinimg.com/originals/3e/6d/81/3e6d812634a4a0fb2437ddfbd67f60e7.jpg> (PB)

• Slika 6: ROSSI, Aldo.  Skica muzeja z vodenimi barvami. 2017. [Citirano 22.11.2018; 14.34] Dostopno na spletnem naslovu: <http://3.bp.blogspot.com/_pKGqQcrSZQs/Set28oV_fgI/AAAAAAAAB-c/03wF4o7qehc/s400/bonnefanten.jpg> (PB)

Slika 7: ROSSI, Aldo. Načrt muzeja. 2017.[Citirano 6.2.1019; 20.12] Dostopno na spletnem naslovu: <https://wikiarquitectura.com/wp-content/uploads/2017/01/Museo_Bonnefanten_plantas-500×449.jpg> (PB)

•    Slika 8: Neznan avtor. 2014. Muzej Bonnefanten. [Citirano 3.1.2016 15:31] Dostopno na spletnem naslovu: <http://www.c-us.nl/image_cache/7.jpg> (PB)

•    Slika 9: Neznan avtor. Stopnišče v muzeju. [Citirano 7.2.2019; 14:03] Dostopno na spletnem naslovu:  <https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/a/a3/Bonnefanten2013-04.jpg> (CC)

•    Slika 10: Neznan avtor. Pogled iz središča kompleksa. 2014. [Citirano 3.1.2016 15:34] Dostopno na spletnem naslovu:  <http://ilmirino.it/wp-content/uploads/2014/09/Lanfiteatro-del-Complesso-Abitativo-Monte-Amiata.jpg> (PB)

•    Slika 11: Neznan avtor. Notranjost zgradbe. [Citirano22.11.2018; 14.42]  Dostopno na spletnem naslovu:  <http://www.cronologiadourbanismo.ufba.br/apresentacao.php?langVerbete=es&idVerbete=113#prettyPhoto[inline]/6/> (CC)

•    Slika 12: Neznan avtor. Kompleks MonteAmiata. 2014. [Citirano 3.1.2016 15:35] Dostopno na spletnem naslovu: <http://aplust.net/imagenes_blog/KfOtjdlg_gallaratese-aymonino-rossi.jpg> (PB)

•    Slika 13: ArchivioAlessi,  Skica La Cupole.  1985. [Citirano 6.2.2019; 20.20] Dostopno na spletnem naslovu: <https://i.pinimg.com/originals/3f/ab/c7/3fabc7360ef86d3c1918b38698bea9a9.jpg> (PB)

•    Slika 14: ROSSI, Aldo.  Kavni avtomat »La Conica«. [Citirano 3.1.2016 15:38] Dostopno na spletnem naslovu: <http://objects.designapplause.com/wp-content/xxG58hlz9/2011/12/la-conica-rossi-1.png> (PB)

•    Slika 15: ROSSI, Aldo. 2017. Kavni avtomat »IlConico« . [Citirano 6.2.2019; 20.22] Dostopno na spletnem naslovu: <https://i.ebayimg.com/images/g/gVcAAOSwiHpZ5nOh/s-l300.jpg> (PB)

AVTORJI:

1.   DOMINIK Tilen; 2014/15
2.    PERGAR Manja; 2016/17
3.    DULC Daša; 2018/19